Kako učinkoviti so električni avtomobili, kako klasični? - e-vozila.si

Kako učinkoviti so električni avtomobili, kako klasični?

Električni avtomobili in njihovi sorodniki, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem, že dolgo bijejo bitko, kateri je boljši.

Na obeh straneh je informacij veliko, zavajajočih podatkov pa najbrž še več. Rezultati so precej odvisni od pogojev, ki jih upoštevamo. Torej, električni avtomobili ali klasični?

Učinkovitost motorja oziroma vozila?

Električni motor običajno doseže nekje med 85 in 90 % učinkovitost. Z drugimi besedami: motor pretvori okoli 85 oziroma 90 % v delo. Razlika med učinkovitostjo motorja in skupno učinkovitostjo električnega avta je deloma posledica polnjenja ter v nekaterih primerih tudi praznjenja baterije. Učinkovitost motorjev z notranjim izgorevanjem (ICE) se ocenjuje nekje na okoli 30 do 40 %.

Učinkovitost motorja se žal ne prevede direktno v učinkovitost avtomobila. Energijska učinkovitost vozila je namreč odvisna od razdalje, ki jo vozilo lahko prevozi, v primerjavi z energijo, ki jo zato porabi.

Električni motorji recimo med čakanjem pred semaforjem ne porabijo nič elektrike za razliko od motorjev z notranjim izgorevanjem. Marsikateri električni avtomobili imajo tudi funkcijo regenerativnega zaviranja – regen. V praksi to pomeni, da med zaviranjem pridobijo nazaj nekaj energije, ki se lahko potem porabi za vožnjo oziroma pospeševanje. Klasični motorji to energijo pretvorijo v toploto.

Avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem zmagajo pri razdaljah

Eden od najbolj znanih očitkov električnim vozilom je omejen domet. Ob enem polnjenju baterije je mediana dometa električnega avta 183 kilometrov. V primerjavi s 117 kilometri dosega iz leta 2011 je to napredek, ki pa se ne more kosati z dosegom klasičnih modelov. Če se bo trend nadaljeval, lahko pričakujemo, da se bo mediana dometa premaknila na nekje 320 kilometrov.

Problem električnih avtomobilov z manjšim dosegom je še toliko bolj očiten v hladnem vremenu. Pri nizkih temperaturah se baterija troši hitreje kot običajno. Pri tem se seveda pojavi tudi vprašanje ogrevanja baterije. Za razliko pri klasičnih avtomobilih, kjer je toplota stranski produkt delovanja motorja, tega pri električnih motorjih ni.

Upad kilometrine je pozimi pri električnih vozilih definitivno višji kot pri avtomobilih z motorji z notranjim izgorevanjem. Padec kilometrine je seveda povezan z modelom in razdaljo vožnje. Številke upada se gibljejo nekje med 20 do 30 %, pri določenih modelih in izjemno nizkih temperaturah (-20°) celo več.

To pa ne pomeni, da avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem v mrazu nimajo podobnih izzivov. Po podatkih Clean Technica je kilometrina povprečnega klasičnega avta pri krajši vožnji po mestu pri -7° za 12 % nižja kot pri 25°. Pri še krajših razdaljah, na primer pri pet do šest kilometrov, lahko kilometrina pade do 22 %.

Električni avti imajo boljše pospeške

Električni avtomobili imajo že v začetku višji navor. Za isti pospešek tako električno vozilo porabi manj energije kot klasični avtomobili. Razlika je tudi v učinkovitosti motorja pri različnih hitrostih. Električni motorji tako ohranijo relativno konsistentno učinkovitost, kar pa ne drži za motorje z notranjim izgorevanjem.

Pri primerjavi efektivnosti glede porabe goriva je potrebno upoštevati vrsto in razdaljo vožnje. Električni avtomobili imajo tako večjo porabo energije na kilometer pri vožnji znotraj mest kot pri vožnji po avtocesti. Avtomobili z motorji s klasičnim izgorevanjem pa imajo nižjo porabo pri vožnji po mestih v primerjavi z vožnjo po avtocestah.

Klasični avtomobili se napolnijo hitreje

Najbrž ni potrebno posebej izpostavljati, da je čas polnjenja električnega avta precej daljši kot čas polnjenja njegovega klasičnega modela. Podobno kot pri dosegu se razlike povečajo pri nizkih temperaturah. Električne baterije, ko so hladne, se težje polnijo in tudi slabše shranijo energijo.

 

Viri:

Komentarji