Raziskovalci v Avstraliji pravijo, da bi lahko izboljšanje trajnosti katode litij-žveplove baterije kmalu postalo resničnost za električna vozila.

Novico so v petek sporočili v IEEE Spectrum po prispevku, ki so ga v ponedeljek objavili raziskovalci z Univerze Monash v Science Advances.

V obeh raziskavah pišeta, da bi manjša teža litijevega žvepla in cenejši proizvodni stroški te baterije naredili privlačne za uporabo v prometu, vendar doslej litij-žveplove baterije niso mogle prenesti številnih ciklov napolnjenosti in praznjenja. Znanstveniki kažejo, da žveplove katode v teh baterijah med napolnjenimi cikli in pogodbami med polnjenjem nabreknejo z litijevimi ioni, trdijo znanstveniki. To vodi do izjemno korozije katode, kar skrajša življenjski cikel teh baterij.

Po IEEE Spectrum te katode razpadejo v približno 40 do 50 polnilnih ciklih.

Raziskovalci z univerze Monash pravijo, da so zdaj za litij-žveplove baterije naredili bolj trdno katodo, ki lahko prenesejo veliko več ciklov napolnjenosti in praznjenja, s povečanjem prostora za katode z zmanjšanjem količine uporabljenega veziva.

“To pušča več prostora za sprejem sprememb v strukturi in posledične napetosti,” je za IEEE Spectrum povedal mehanski in vesoljski inženir Mahdokht Shaibani. “Kot rezultat, žveplova elektroda ohranja svojo celovitost pri dolgoročnem ciklu.”

Dolgotrajnejše baterije z večjo kilometrino so eden izmed svetih gralov električnih vozil, proizvajalci avtomobilov in dobavitelji med sabo tekmujejo da, da bi ustvarili ustrezne alternative. Lani so raziskovalci, ki sodelujejo s Teslo, povedali, da so v laboratoriju razvili akumulatorje, ki zdržijo do 6.000 ciklov napolnjenosti in v vozilih zdržijo do milijon milj oziroma do dve desetletji v električnih omrežjih.

Vir: greencarreports.com