Z resno proizvodnjo EV so na Kitajskem začeli veliko prej, kot večina svetovnih velesil. Že leta 2001 so zagnali projekt, imenovan »863 EV Project«, ki je Kitajsko popeljal na vodilno mesto v industriji vozil na alternativni pogon. Projekt je vključeval razvoj vozil na gorivne celice, v celoti električne modele ter njihove hibridne sorodnike.
Preteklih sedemnajst let je bila Kitajska tista, ki je kraljevala na področju električnih vozil, kar se jasno kaže v skokoviti proizvodnji kitajskih modelov in prodaji električnih avtomobilov. Šele zadnjih par let so se tekmi za prevlado pridružile še druge velesile.
Položaj električnih vozil na Kitajskem
Redko katera država se je lotila integracije električnih vozil z takšno vnemo kot Kitajska. Vse do lani so lahko potencialni kupci izkoristili vladne iniciative v vrednosti do 15.000 dolarjev za posamezno električno vozilo. Letos so se sicer pojavile špekulacije, da jih vlada utegne zmanjšati, kar pa se ni uresničilo. Namesto tega se je država odločila za spremembe, ki bi več podpore namenile vozilom večjih dometov. Električna vozila, katerih domet baterije je večji od 400 kilometrov, so doživela 13 % rast v finančni podpori, kar skupno nanese do okoli 7.800 dolarjev.
Podpore za električna vozila ni moč dobiti le od države, številna mesta svojim prebivalcem nudijo lastne subvencije. Večina lokalnih občin ponuja od 15 % do 50 % dodatka na obstoječe subvencije centralne vlade, katere v osnovni znašajo med 3.000 do 6.600 dolarjev na vozilo. Subvencija za nakup EV z dometom okoli 250 kilometrov ali več znaša okoli 10.000 dolarjev.
Položaj električnih vozil v Evropi
Večina evropskih držav ponuja iniciative za nakup električnih vozil. V Avstriji in Nemčiji so kupci oproščeni določenih dajatev ali pa deležni nižjih obdavčitev. Francija in Velika Britanija voznikom ob nakupu EV nudita številne ugodnosti v obliki premij in dodatnih obrokov. Večina vlad podpira preusmerjanje avtomobilske industrije v okolju prijaznejša vozila, kar se kaže tudi v politiki evropske unije.
Z ukrepi, kot je prepoved vstopa dizel vozil v mesta (Nemčija), ter vsesplošno prepovedjo uporabe vozil na dizel pogon, je rast električnega trga v Evropi neizogibna. V tej fazi bi bilo zato primerno poskrbeti tudi za domače proizvajalce, ki so v primerjavi s kitajskimi v slabši začetni poziciji zaradi dražje produkcije in pomanjkljivih strategij.
Statistika električnih vozil na Kitajskem in v Evropi
Kitajska:
- Produkcija električnih vozil je bila v prvi polovici letošnjega leta za 114 % višja v primerjavi z enakim obdobjem lani.
- Prodaja drugih komercialnih električnih vozil, kot so električni avtobusi in LCV-ju, je znašala 49.000 enot.
- 50 % vseh priključnih potniških vozil na svetu je bilo prodanih na Kitajskem. Državi pripada tudi 7o-odstotni delež drugih komercialnih vozil.
- Kitajska še vedno izvaža znatno število električnih avtobusov v druge države.
Evropa:
- 42 % rast prodaje priključnih hibridov (PHEV) in baterijskih električnih avtomobilov (BEV) v prvi polovici 2018 glede na prvo polovico 2017. Skupno je bilo prodanih 195.000 modelov.
- 51 % vseh prodanih priključnih vozil predstavljajo baterijska električna vozila, preostalih 49 % priključni hibridi.
- Prodaja lahkih komercialnih električnih avtomobilov je dosegla 2 %.
- Po napovedih naj bi prodaja električnih vozila do konca leta rastla za okoli 40 %.
Do sredine leta 2018 je kitajska vlada v obdobju enega leta opravila sedemkrat več investicij v proizvodnjo električnih vozil kot Evropa. Po javnih poročilih je Kitajska investirala več kot 21,7 milijard evrov, EU pa »le« 3,2 milijardi. Če želimo res ujeti naše sosede, bo potrebno veliko več pozornosti nameniti proizvodnji na domačih tleh, v obliki različnih olajšav in finančne podpore.
Zahteva po zmanjšanju CO2 emisij do leta 2020 (oziroma 2030) in strožje regulacije so dober začetek za spodbujanje razvoja evropskega trga, kar pa bi dodatno podkrepila vzpostavitev kvalitetne vseevropske mreže s polnilnimi postajami.
Eno je zagotovo: brez jasnih ciljev nas bo Kitajska popolnoma povozila.
Vir:
